Skupaj s partnerji bomo določili optimalen način upravljanja z vsemi tipi vegetacije habitata presihajoče jezero (HT 3180*) in natančno določili razporeditev določenih vrst vegetacije. Vse ugotovitve bodo predstavljale podlago za ekonomsko učinkovito oblikovanje novih Kmetijsko-okoljskih ukrepov za upravljanje z močvirsko vegetacijo ter za pripravo detajlnega načrta upravljanja na projektnem območju. Naloga T.2.1 je razdeljena na več podnalog:
Namen: S partnerjema ZRSVN in MKGP bomo analizirali podatke o uporabi zemlje na projektnem območju v zadnjih 5 letih in podatke o vključenosti kmetov v kmetijsko-okoljskih ukrepih in drugih ukrepih kmetijske politike. Ocenili bomo, kateri od teh ukrepov imajo negativen vpliv na upravljanje z močvirsko vegetacijo in se morajo zato spremeniti. V končno analizo trenutnega upravljanja bomo vključili tudi izkušnje 30 lokalnih lastnikov zemljišč, s katerimi bomo opravili intervjuje.
Rezultati analiz iz te podnaloge bodo pripravljeni kot poročilo in bodo ključni pri pripravi novih in prenovi obstoječih kmetijsko-okoljskih in drugi ukrepov kmetijske politike.
Status: Naloga se izvaja
Pripravili smo izhodiščne dokumente, ki bodo služili kot podlaga za pripravo kmetijskih ukrepov na Cerkniškem jezeru: Poročilo o vpisu v kmetijske ukrepe od leta 2006 dalje (NRP), Analiza obsega in pogostosti košnje na projektnem območju 2017-2023 (NRP), Pregled obstoječih ukrepov in pravil, ki so v veljavi na Cerkniškem jezeru in lahko pozitivno vplivajo na močvirsko vegetacijo (ZRSVN) - v tem dokumentu so opredeljeni tudi ukrepi in pravila, ki so naravnani na močvirsko vegetacijo ter njihove pomanjkljivosti, ki bi jih lahko potencialno reševali v okviru projekta LIFE TRSCA.
NRP je v okviru projekta LIFE TRSCA stkal tesen in produktiven odnos s Fakulteto za gradbeništvo in geodezijo (FGG). Skupaj smo pripravili metodologijo in podatke za analizo dejanske rabe zemljišč za zadnjih 5 let, na kar smo še posebej ponosni. NRP je pripravil tudi dva strokovna članka o tej metodologiji: »Analiza časovnih vrst Sentinel-2 in Planetscope za detekcijo košenj na presihajočem Cerkniškem jezeru (2017–2023)« za zbornik člankov z naslovom Digitalne vezi, ki ga izdaja GIS Day Slovenia in »Enostaven popis rabe zemljišč - primer uporabe na Cerkniškem jezeru« za Varstvo narave. NRP je sooblikoval tudi raziskovalni poster na temo zgodovine košnje na območju habitatov ključnih naravovarstvenih vrst ptic, ki ga je FGG predstavil na konferenci Biospace v Rimu (10-14/02/2025). NRP je opravil vseh 30 intervjujev z lastniki zemljišč ter pripravil skupno analizo.
Rezultati:
Namen: V sklopu te naloge bomo s pomočjo profesionalne GPS naprave natančno določili porazdelitev različnih tipov močvirske vegetacije na Cerkniškem jezeru, za vsakega izmed njih naredili oceno z vidika ekosistema in določili optimalno metodo upravljanja. Pripravili bomo tudi analizo ekoloških potreb rjavovratega ponirka in race kostanjevke. Pri pripravi analize bodo sodelovali tudi strokovnjaki s Poljske, ki bodo obiskali Cerkniško jezero in projektni ekipi svetovali na terenu.
Na podlagi vseh zbranih podatkov in analiz bomo pripravili poročilo o optimalni rabi močvirskih habitatov, ki bo podlaga za pripravo Načrta upravljanja (T.2.1.iv) in za oblikovanje kmetijsko-okoljskih ukrepov.
Status: Naloga se izvaja
NRP je organiziral delavnico vrednotenja tipov močvirske vegetacije, na kateri so bili prisotni partnerji DOPPS, UL BF, IZRK, ZRSVN in NRP. Na delavnici smo opredelili tipe močvirske vegetacije ter si projektno območje ogledali na terenu. UL BF si je jeseni 2023 močvirske vegetacijske tipe ogledal na terenu ter opravil validacijo posnetkov pridobljenih z daljinskim zaznavanjem (z dronom). NRP je pripravil zemljevide tipov vegetacije.
NRP in DOPPS sta 6. 2. 2024 organizirala delavnico, na kateri sta poljska strokovnjaka Janusz Kloskowski (Univerza Poznań) in Marcin Polak (Univerza Lublin) predstavila ekološke potrebe ciljnih vrst, race kostanjevke in rjavovratega ponirka. Delavnice so se udeležili partnerji DOPPS, NRP in ZRSVN. Na dveh obiskih sta Poljaka s pomočjo NRP in DOPPS na terenu izvajala vzorčenja bentoških nevretenčarjev na več lokacijah, saj ti predstavljajo prehransko bazo ciljnih vrst. Ta študija sprva ni bila predvidena, a predstavlja bistven vpogled v stanje habitata za ciljni vrsti, zato bo to dodaten rezultat projekta in je vključen v študijo ekoloških potreb ciljnih vrst. Delne rezultate smo predstavili na mednarodni konferenci LIFE Amphicon (WP8). DOPPS je opravil pregled literature na temo habitatnih zahtev ciljnih vrst in napisal končno Študijo ekoloških potreb rjavovratega ponirka in kostanjevke tekom gnezditvenega obdobja na Cerkniškem jezeru, pri čemer sta sodelovala tudi Polak in Kloskowski. Študija je bila posodobljena v letu 2026.
NRP je kupil profesionalno GPS napravo (RTK GNSS), s pomočjo katere smo določali točne lokacije posameznih tipov močvirske vegetacije ter natančne lokacije testnih poligonov, kjer preizkušamo različne režime košnje na podlagi načrta, ki ga je pripravil NRP (T.2.1.iii).
NRP je pripravil Karto tipov močvirske vegetacije na Cerkniškem jezeru. Prva verzija dokumenta je bila pripravljena marca 2025, vendar smo jo v letu 2026 močno nadgradili z novimi spoznanji, pridobljenimi v okviru raziskav projekta LIFE TRSCA.
Rezultati:
Namen: NRP bo pripravil set eksperimentalnih parcel na več lokacijah, na katerih bomo preizkusili različne režime košnje (opustitev košnje, košnja enkrat letno, košnja na dve leti, košnja na tri leta). Na teh parcelah bomo delali redne popise vegetacije in s tem spremljali odziv habitata in vegetacije na različne načine upravljanja. Prav tako bodo te testne parcele uporabne kot učni pripomoček za različne skupine.
NRP bo najprej pripravil detajlni načrt za vzpostavitev poskusnih ploskev ter njihovo upravljanje, nato jih bomo označili na terenu, zraven pa postavili tudi informacijsko tablo z informacijami o tej podnalogi.
Status: Naloga se izvaja
NRP je zasnoval dve različni vrsti poligonov - poligoni v Pretržju, ki so namenjeni pedagoškemu vodenju in prikazu vpliva različnih režimov košnje na vrstno pestrost vegetacije; ter strokovne poligone, ki so namenjeni preučevanju sprememb kakovosti vegetacije kot posledica različnih režimov košnje. Popise vegetacije na večjih strokovnih testnih ploskvah je opravil BF, na manjših, pedagoških, pa NRP. Prvo leto testiranja smo uspešno zaključili in pripravili poročilo (NRP in BF). Natisnili smo 1000 letakov o testnih ploskvah in informativno tablo, ki je postavljena na lokaciji, namenjeni izobraževanju.
Testni poligoni tvorijo pravokotne površine enotne rabe (dejanska velikost se prilagaja glede na širino in dolžino posamezne parcele) ter kvadratni poligoni za pedagoško izobraževalne vsebine že vnaprej določenih dimenzij 3 x 3 m. Okoli vsakega poligona je predviden pas košene površine širine vsaj 1 m. Pas omogoča prehodnost ljudi med posameznimi poligoni ter omogoča diskretno ovrednotenje stanja na posameznih kvadratih.
Načini rabe tal sledijo gradientu intenzivnosti poseganja. Predlagani načini poseganja so:
Aktivnosti na poligonih se izvajajo celoten čas trajanja projekta LIFE TRŠCA, saj tako dajo bolj nazoren prikaz vpliva rabe tal na stanje habitata. Vsak raziskovalni testni poligon se vsako leto ustrezno označi z barvnimi snežnimi koli dolžine vsaj 250 cm.
Na vseh poligonih pred košnjo izvedemo popise vegetacije ter pripravimo letno poročilo o rezultatih popisov ter izvedbi košnje.
O namenih raziskovanja načinov košnje smo pripravili tudi letak v slovenskem in angleškem jeziku, pedagoški poligon v Pretržju pa smo označili tudi na terenu z informativno tablo.
Rezultati:
Namen: Na podlagi zbranih podatkov v vseh zgoraj omenjenih aktivnostih bomo za vsako parcelo na projektnem območju pripravili podroben načrt upravljanja. Slednji bo zagotavljal optimalne življenjske pogoje tako različnim vrstam močvirske vegetacije kot tudi populacijam ciljnih vrst ptic.
Status: Naloga se izvaja
Pripravljen je prvi osnutek načrta upravljanja s projektnim območjem, ki ga bomo v letih do konca projekta še posodobili z novimi ugotovitvami
Rezultati:
V sklopu te naloge bomo oblikovali predloge za nove/prenovljene ukrepe kmetijske politike za naslednji Strateški načrt za obdobje 2028-2034 in za novo finančno perspektivo Skupne kmetijske politike po letu 2027. Naloga T.2.2 je razdeljena na več podnalog:
Namen: Ustanovili bomo strokovno skupino, ki bo oblikovala predloge za nove / prenovljene ukrepe kmetijske politike za ohranjanje močvirskih habitatov presihajočega Cerkniškega jezera. Strokovno skupino bodo predstavljali predstavniki vseh projektnih partnerjev, predstavniki Kmetijsko svetovalne službe, Agencije za kmetijske trge, lokalnih agrarnih skupnosti in lovskih družin.
Strokovna skupina se bo udeležila dveh izletov v tujino, kjer bomo obiskali organizacije, ki imajo izkušnje z oblikovanjem kmetijskih ukrepov z namenom izmenjave informacij. Skupina bo pripravila tudi predloge za prenovo veljavnega ukrepa VTR za kosca.
Status: Naloga se izvaja
Od novembra 2023 je bilo izvedeno 15 neformalnih srečanj s potencialnimi člani strokovne skupine za rabo zemljišč (SSRZ). Na predlog 3 agrarnih skupnosti ter Ribiške družine Cerknica smo predstavili projekt LIFE TRŠCA na 3 sejah Upravnih odborov agrarnih skupnosti in 1 Občnem zboru ribičev. V marcu 2024 je bilo v strokovno skupino potrjenih 14 predstavnikov (6 predstavnikov agrarnih skupnosti, 3 predstavniki LD, 1 predstavnik RD, 3 predstavniki KGZ in 1 predstavnik ARSKTRP). Že v letu 2024 smo začeli s pripravo gradiv za posvete strokovne skupine: Pregled dobrih praks za ohranjanje močvirne vegetacije po državah članicah EU (ZRSVN, NRP je recenziral). ZRSVN je pripravil predstavitev SKP in formalnih okvirjev priprave novih ukrepov za projektne partnerje. Na temo kmetijskih ukrepov so se v organizaciji MKGP odvijali redni sestanki delovne skupine za kmetovanje v varovanih območjih narave, katerih se je udeleževal tudi NRP. Cilj sestankov je bil priprava ukrepov za naslednje programsko obdobje. NRP se je udeležil tudi LIFE platform srečanja v Bruslju na temo rezultatskih ukrepov SKP, kjer smo se pridobili veliko koristnih informacij (WP8).
Rezultati:
Prvo srečanje Strokovne skupine za rabo zemljišč je bilo izvedeno 1. 10. 2025. Dnevni red je bil sledeč:
Drugo srečanje Strokovne skupine za rabo zemljišč je bilo izvedeno 12. 11. 2025. Dnevni red je bil sledeč:
Tretje srečanje Strokovne skupine za rabo zemljišč je bilo izvedeno 17. 12. 2025. Dnevni red je bil sledeč:
Četrto srečanje Strokovne skupine za rabo zemljišč je bilo izvedeno 5. 2. 2026. Dnevni red je bil sledeč:
Namen: Za potrebe dela strokovne skupine bodo projektni partnerji pripravili različna gradiva:
Status: Naloga se izvaja
Pridobili smo poročila od zunanjih izvajalcev - Bulgarian society for the protection of birds in KGZ Murska Sobota.
Partnerji so pripravili poročila o tem, kako košnja vpliva na močvirsko vegetacijo in ptice ter o tem, kako nihanje vodostaja vpliva na močvirsko vegetacijo.
Rezultati:
Namen: Sprejeti predlogi za kmetijske ukrepe bodo vključeni v nacionalno zakonodajo skupne kmetijske politike.
Status: Naloga se izvaja
V sodelovanju z ZRSVN smo pripomogli k temu, da je nov KOP ukrep "Močvirja in barja" (MOKR_BAR), ki dovoljuje košnjo mokrišč le vsako drugo leto, od leta 2024 na voljo za vpis tudi na nekaterih predelih na projektnem območju LIFE Tršca; posledično so že v prvem letu kmetje v ta ukrep vpisali 88 ha zemljišč. Gre za zelo pomemben dosežek, saj so ta zemljišča na območju trstišč, ki so se doslej redno kosila, v letu 2024 ostala nepokošena. S tem se bo znatno izboljšal habitat ciljnih vodnih ptic in tudi vitalnost trsja ta teh zemljiščih.
Rezultati:
Namen: Izvedli bomo niz aktivnosti s ciljem informiranja lokalnih kmetov in lastnikov zemljišč o prihajajočih spremembah in spodbujanja k vključitvi v nove kmetijske ukrepe.
Status: Naloga se še ne izvaja
Rezultati:
Izvedba obsežnih naravovarstvenih projektov presega finančne zmožnosti lokalnega okolja, zato Notranjski park redno prijavlja projekte z možnostjo sofinanciranja s strani Evropske Unije.
Izvedba obsežnih naravovarstvenih projektov presega finančne zmožnosti lokalnega okolja, zato Notranjski park redno prijavlja projekte z možnostjo sofinanciranja s strani Evropske Unije.
