Mojstri okusov

Kaj naredi dobro žganje? 

Dobro žganje se začne pri kakovostnem, zdravem in dovolj zrelem sadju. Pomembni so pravilna fermentacija, natančna destilacija ter predvsem znanje in izkušnje žganjekuhe. Dobro žganje ohrani značilen vonj in okus sadja, iz katerega je narejeno, ter je prijetno in uravnoteženo.

Katere sorte sadja se uporablja? 

Za žganjekuho lahko uporabljamo različne vrste sadja – najpogosteje slive, hruške, jabolka, češnje in drugo sadje, ki vsebuje dovolj sladkorja in razvije lepo aromo. Pomembna ni le vrsta ali sorta, temveč predvsem kakovost sadežev. Tudi iz manj popolnega sadja lahko nastane dobro žganje, vendar sadeži ne smejo biti gnili ali plesnivi.

Kdaj je sadež dovolj zrel? 

Takrat, ko razvije polno aromo in vsebuje dovolj sladkorja. Za žganjekuho zato sadja praviloma ne obiramo prezgodaj. Najprimernejši so popolnoma dozoreli sadeži, saj prav sladkor med fermentacijo omogoči nastanek alkohola, zrelost pa pomembno vpliva na aromo končnega destilata. 

Kaj se lahko pri fermentaciji zalomi? 

Težave lahko povzročijo nečisto ali poškodovano sadje, neustrezna temperatura, dostop zraka ali neželeni mikroorganizmi. Namesto želenih arom se lahko razvijejo neprijetni vonji in okusi, izgubi pa se lahko tudi del alkohola. Zato je priprava sadja in nadzor fermentacije eden ključnih korakov do kakovostnega žganja.

Kako vemo, kdaj je destilat pravi? 

Pri destilaciji ni pomembna samo jakost alkohola. Žganjekuhar spremlja vonj, okus in potek destilacije ter ločuje posamezne dele destilata. Najdragocenejši je srednji tok oziroma »srce«, v katerem so najbolj čiste in značilne sadne arome. Prav prepoznavanje pravega trenutka za ločevanje je tisto, kjer se najbolj pokažeta znanje in izkušenost mojstra žganjekuhe.