V okviru projekta bomo izvajali številne aktivnosti, ki bodo znatno izboljšale vitalnost trstišč, še posebej na območjih vodnih oken (zaplat globoke vode). Prav ta območja so glavni gnezditveni habitat kostanjevke in rjavovratega ponirka ter ostalih vrst vodnih ptic in ptic trstišč. Monitoring gnezdeče populacije ptic trstišč se bo izvajal v petih projektnih letih. Kartirali bomo gnezditveni prostor ptic trstišč in spremljali aktivnosti race kostanjevke in rjavovratega ponirka med gnezditveno sezono.
Za spremljanje vpliva spremenjenega upravljanja zemljišč na ptice, ki gnezdijo v trstičju, bo DOPPS kartiral njihova gnezditvena območja. Skupno bomo kartirali približno 300 ha trstičja, in sicer 150 ha vsako drugo leto projekta. DOPPS bo za izvedbo terenskega dela zagotovil opremo, NRP pa bo nabavil kanu, ki bo omogočal dostop do težje dostopnih območij. DOPPS bo razvil metodologijo, izvedel popise, obdelal podatke in pripravil letna poročila o stanju populacij ptic. V zadnjem letu bo pripravljeno zaključno poročilo z analizo sprememb in oceno vpliva projekta.
Status: Naloga se izvaja
Rezultati:
V petih gnezditvenih sezonah bosta DOPPS in NRP izvajala podrobno spremljanje kostanjevke in rjavovratega ponirka na Cerkniškem jezeru. Monitoring bo potekal z uporabo štirih metod: opazovanja z opazovalnic na zahodnem robu jezera, popisi s kanujem, foto pasti na odprtih vodnih površinah v trstičju in popis z dronom za iskanje gnezd. DOPPS in NRP bosta vsako leto pripravila poročilo o stanju ciljnih vrst. V zadnjem letu projekta bo izdelana analiza sprememb populacij in ocena vpliva projekta.
Status: Naloga se izvaja
Rezultati:
Aktivnosti, realizirane v sklopu projekta, bodo znatno izboljšale vitalnost močvirske vegetacije. Monitoring vpliva projekta na močvirsko vegetacijo in upravljanje z njo se bo izvajal v petih projektnih letih. Spremljali bomo tako vpliv projekta na vitalnost trstišč, kot tudi upravljanje z zemljišči in stanje habitata.
Za oceno vpliva različnih načinov upravljanja na vitalnost trstičja bo UL BF v petih letih projekta izvajala terensko in daljinsko spremljanje stanja trstičja na območju Cerkniškega jezera. Monitoring bo zajel šest različnih tipov trstičij glede na upravljanje (košnja vsako leto, občasna košnja, brez košnje) in hidrološke razmere. Multispektralne satelitske slike bo za potrebe naloge zagotovil NRP. Vsako leto bo UL-BF pripravila poročilo o stanju vitalnosti trstičja, v zadnjem letu pa tudi zaključno poročilo z analizo vplivov različnih upravljavskih praks in hidroloških razmer na vitalnost trstičja.
Status: Naloga se izvaja
Rezultati:
NRP bo v petih letih projekta spremljal vpliv projektnih aktivnosti na spremembe v rabi in upravljanju zemljišč ter na stanje habitatov na območju Cerkniškega jezera. NRP bo vsako leto kupil štiri satelitske posnetke visoke ločljivosti za celotno območje jezera in posnetke z dronom za ključna območja vitalnega trstičja. Vsako leto bo pripravljeno poročilo o rabi zemljišč in stanju habitatov. V zadnjem letu bo pripravljena tudi analiza sprememb in ocena vpliva projekta.
Status: Naloga se izvaja
Rezultati:
V okviru projekta bomo izvajali številne aktivnosti, ki bodo postopoma izboljšale življenjski prostor vodnih ptic in omilile škodljive vplive različnih vrst motenj v času gnezdenja in prezimovanja. Populacija vodnih ptic se bo tako sčasoma povečala. Izvajali bomo monitoring vodnih ptic in spremljali obseg motenj s pomočjo spletne baze podatkov.
V petletnem obdobju bomo na območju presihajočega Cerkniškega jezera redno spremljali populacije vodnih ptic z opazovanji z vnaprej določenih opazovalnic. Popisi bodo potekali vsakih 10 dni, skupaj 36-krat letno. Dopolnilno bomo popisovali tudi plavajoča gnezda vodnih ptic s pomočjo drona. Vsako leto bo pripravljeno poročilo o rezultatih, v zadnjem letu pa še analiza sprememb in ocena vpliva projekta na populacije vodnih ptic, vključujoč podatke o motnjah s strani obiskovalcev.
Status: Naloga se izvaja
Rezultati:
V času trajanja projekta bomo spremljali nezaželene dejavnosti obiskovalcev, ki povzročajo motnje vodnim pticam. Vsi člani projektnih partnerjev bodo med terenskim delom vnašali podatke o motnjah – vključeni bodo nadzorniki parka, popisovalci ptic, vegetacije, rabe zemljišč in vodnega režima. Podatki bodo na terenu zbrani prek mobilne aplikacije in vneseni v GIS bazo za podporo upravljanju zemljišč. Letno bomo zbrali vsaj 200 zapisov.
Status: Naloga se izvaja
Rezultati:
Vodostaj presihajočega Cerkniškega jezera je izredno spremenljiv in nepredvidljiv. Obseg jezera ter koliko časa jezero vztraja pri določenem obsegu močno vpliva tako na vegetacijo kot na velikost populacije vodnih ptic in njihovo uspešnost pri gnezdenju. Nalogo bo v celoti usklajeval Inštitut za raziskovanje krasa.
Na podlagi podatkov o vodostajih in natančnega digitalnega modela reliefa bo IZRK ZRC SAZU izračunal površino in prostornino Cerkniškega jezera pri različnih vodostajih. Na podlagi celotnega sklopa hidroloških podatkov (1954–2022) in posebej za obdobje zadnjih 10 let (2012–2022) bo izračunana tudi povprečna dolžina trajanja jezerske faze za različne dele Cerkniškega polja, s čimer bomo zaznali trende v vodnem režimu. IZRK bo poleg tega izdelal izračune in digitalne karte za sušno fazo jezera, ko voda ostane le v strugah rek in v zadrževalniku Rešeto.
Status: Naloga se izvaja
Rezultati:
Zaradi razsežnosti in kompleksnega vodnega režima bo IZRK ZRC SAZU v sodelovanju z NRP spremljal dinamiko poplavljanja in osuševanja na Cerkniškem polju. Analizirali bomo podatke obstoječih hidroloških postaj, ki jih upravlja ARSO, ter podatke novih opazovalnih točk, ki jih bomo vzpostavili na lokacijah Zadnji kraj, Levišča in v trstičju pri sotočju Lipsenjščice in Stržena. Oceno dejanskega stanja bosta IZRK in NRP izvedla s terenskimi meritvami z RTK GNSS in analizo satelitskih posnetkov ter digitalnega modela reliefa. Pet let bomo spremljali tudi osuševanje manjših vodnih površin – ključnih habitatov za kostanjevko in rjavovratega ponirka.
Status: Naloga se izvaja
Rezultati:
Izvedba obsežnih naravovarstvenih projektov presega finančne zmožnosti lokalnega okolja, zato Notranjski park redno prijavlja projekte z možnostjo sofinanciranja s strani Evropske Unije.
Izvedba obsežnih naravovarstvenih projektov presega finančne zmožnosti lokalnega okolja, zato Notranjski park redno prijavlja projekte z možnostjo sofinanciranja s strani Evropske Unije.
