Namen: V okviru projekta bomo izvajali številne aktivnosti, ki bodo znatno izboljšale vitalnost trstišč, še posebej na območjih vodnih oken (zaplat globoke vode). Prav ta območja so glavni gnezditveni habitat kostanjevke in rjavovratega ponirka ter ostalih vrst vodnih ptic in ptic trstišč. Monitoring gnezdeče populacije ptic trstišč se bo izvajal v petih projektnih letih. Kartirali bomo gnezditveni prostor ptic trstišč in spremljali aktivnosti race kostanjevke in rjavovratega ponirka med gnezditveno sezono.
Izvedba: V okviru projekta LIFE TRŠCA smo v sodelovanju s KPI strokovnjakinjo posodobili ključne kazalnike uspešnosti projekta (KPI), ki nam omogočajo učinkovitejše spremljanje napredka in doseganja zastavljenih ciljev.
Za boljšo oceno učinkov projektnih aktivnosti smo z monitoringom habitatov, vrst in drugih kazalnikov začeli eno leto prej, kot je bilo sprva načrtovano. S tem smo podaljšali obdobje spremljanja stanja in izboljšali podlage za vrednotenje učinkov projekta. Posebej dragocene podatke smo zbrali v letu 2024, ko so dolgotrajne poplave na številnih površinah preprečile košnjo in ustvarile razmere, podobne tistim, ki jih želimo z upravljavskimi ukrepi dolgoročno vzpostavljati na območju projekta.
Pred začetkom monitoringa so partnerji projekta skupaj pripravili usklajene metode popisov in spremljanja stanja v naravi. Spremljanje rezultatov poteka usklajeno med vsemi strokovnimi partnerji projekta, ki pridobljene podatke redno analizirajo in uporabljajo za prilagajanje projektnih aktivnosti ter vrednotenje njihovih učinkov.
Namen: Za spremljanje vpliva spremenjenega upravljanja zemljišč na ptice, ki gnezdijo v trstičju, bo DOPPS kartiral njihova gnezditvena območja. Skupno bomo kartirali približno 300 ha trstičja, in sicer 150 ha vsako drugo leto projekta. DOPPS bo za izvedbo terenskega dela zagotovil opremo, NRP pa bo nabavil kanu, ki bo omogočal dostop do težje dostopnih območij. DOPPS bo razvil metodologijo, izvedel popise, obdelal podatke in pripravil letna poročila o stanju populacij ptic. V zadnjem letu bo pripravljeno zaključno poročilo z analizo sprememb in oceno vpliva projekta.
Status: Naloga se izvaja
V okviru projekta LIFE TRŠCA izvajamo obsežen monitoring trstiščnih ptic in njihovih habitatov na Cerkniškem jezeru. Za spremljanje stanja smo vzpostavili sistem, ki omogoča primerjavo rezultatov s preteklimi raziskavami, izvedenimi v projektu LIFE Stržen.
Monitoring zajema osem transektov s skupno dolžino skoraj 24 kilometrov in 229 popisnimi odseki, kar predstavlja enega najobsežnejših programov spremljanja trstiščnih ptic na Cerkniškem jezeru. Popisi se izvajajo večkrat v gnezditveni sezoni, metodologija pa je bila dodatno nadgrajena z natančnim beleženjem lokacij opaženih ptic.
Zbrani podatki predstavljajo pomembno izhodišče za spremljanje učinkov upravljanja habitatov, odstranjevanja biomase, odkupov zemljišč in drugih naravovarstvenih ukrepov, ki jih izvajamo v okviru projekta.
Poleg spremljanja ptic izvajamo tudi popise habitatov, pri katerih beležimo stanje vegetacije, strukturo habitatov in način upravljanja površin. Skupna analiza habitatnih in ornitoloških podatkov bo omogočila boljše razumevanje vpliva upravljavskih ukrepov na kakovost habitatov ter populacije ptic.
Dosedanji rezultati predstavljajo dragoceno osnovo za dolgoročno vrednotenje učinkov projekta LIFE TRŠCA na ohranjanje trstiščnih habitatov in vrst, ki so od njih odvisne.
Rezultati:
Namen: V petih gnezditvenih sezonah bosta DOPPS in NRP izvajala podrobno spremljanje kostanjevke in rjavovratega ponirka na Cerkniškem jezeru. Monitoring bo potekal z uporabo štirih metod: opazovanja z opazovalnic na zahodnem robu jezera, popisi s kanujem, foto pasti na odprtih vodnih površinah v trstičju in popis z dronom za iskanje gnezd. DOPPS in NRP bosta vsako leto pripravila poročilo o stanju ciljnih vrst. V zadnjem letu projekta bo izdelana analiza sprememb populacij in ocena vpliva projekta.
Status: Naloga se izvaja
V okviru projekta LIFE TRŠCA spremljamo stanje obeh ciljnih vrst, kostanjevke (Aythya nyroca) in rdečevratega ponirka (Podiceps grisegena), ter ocenjujemo učinke naravovarstvenih ukrepov na njune populacije in habitate.
Monitoring združuje več metod opazovanja, med drugim popise z opazovalnih točk, spremljanje s čolnom, uporabo kamer ter snemanje z dronom. Za izvajanje aktivnosti smo nabavili potrebno terensko opremo, vzpostavili metodologije spremljanja in usposobili zaposlene za uporabo sodobnih orodij za zbiranje podatkov.
V letih 2025 in 2026 so bili izvedeni redni popisi ciljnih vrst na območju projekta. Poleg sistematičnih opazovanj so bili v analize vključeni tudi podatki drugih opazovalcev, zbrani prek ornitoloških podatkovnih baz. Za oceno stanja ciljnih vrst je bilo pripravljeno tudi posebno strokovno poročilo, ki predstavlja pomembno izhodišče za spremljanje učinkov projektnih aktivnosti v prihodnjih letih.
Monitoring je pokazal veliko pestrost gnezdečih vrst ptic na območju Cerkniškega jezera. V obeh spremljanih sezonah je bilo zabeleženih več kot 1.000 gnezdečih parov približno 30 vrst ptic, vezanih na trstišča, mokrišča in druge vodne habitate.
Čeprav gnezdenje ciljnih vrst v času poročanja še ni bilo dokončno potrjeno, so opazovanja pokazala prisotnost obeh vrst na območju projekta. Kostanjevka je bila v gnezditvenem obdobju opažena na več lokacijah, njena populacija pa je ocenjena na do šest gnezdečih parov. Rdečevrati ponirek je bil zabeležen med spremljanjem z dronom, kar potrjuje pomen območja za to redko in ogroženo vrsto.
Rezultati:
Namen: Aktivnosti, realizirane v sklopu projekta, bodo znatno izboljšale vitalnost močvirske vegetacije. Monitoring vpliva projekta na močvirsko vegetacijo in upravljanje z njo se bo izvajal v petih projektnih letih. Spremljali bomo tako vpliv projekta na vitalnost trstišč, kot tudi upravljanje z zemljišči in stanje habitata.
Namen: Za oceno vpliva različnih načinov upravljanja na vitalnost trstičja bo UL BF v petih letih projekta izvajala terensko in daljinsko spremljanje stanja trstičja na območju Cerkniškega jezera. Monitoring bo zajel šest različnih tipov trstičij glede na upravljanje (košnja vsako leto, občasna košnja, brez košnje) in hidrološke razmere. Multispektralne satelitske slike bo za potrebe naloge zagotovil NRP. Vsako leto bo UL-BF pripravila poročilo o stanju vitalnosti trstičja, v zadnjem letu pa tudi zaključno poročilo z analizo vplivov različnih upravljavskih praks in hidroloških razmer na vitalnost trstičja.
Status: Naloga se izvaja
V okviru projekta LIFE TRŠCA spremljamo stanje močvirske vegetacije in trstičij na Cerkniškem jezeru, da bi bolje razumeli vpliv upravljanja habitatov na njihovo kakovost in dolgoročno ohranjenost. Monitoring izvajamo na stalnih vzorčnih ploskvah vzdolž popisnih transektov in na površinah, vključenih v projektne ukrepe.
V letih 2024, 2025 in 2026 smo redno spremljali rastlinske združbe, vitalnost trstičij, količino biomase ter spremembe habitatov. Poleg terenskih popisov uporabljamo tudi satelitske posnetke in posnetke z droni, ki omogočajo natančno spremljanje obsega in stanja trstičij na celotnem območju jezera.
Zbrane analize kažejo pomembne razlike v kakovosti in vitalnosti trstičij ter potrjujejo, da ima intenzivna košnja pomemben vpliv na njihovo stanje. Rezultati satelitskih analiz so pokazali tudi opazno zmanjšanje površine trstičij v zadnjih letih, kar dodatno potrjuje potrebo po ukrepih za njihovo ohranjanje in obnovo.
Do sedaj smo opravili monitoring na 42 stalnih vzorčnih ploskvah, kar predstavlja pomembno osnovo za spremljanje prihodnjih učinkov projektnih aktivnosti. Podatki nam bodo omogočili vrednotenje uspešnosti ukrepov za izboljšanje habitatov in ohranjanje vrst, vezanih na močvirsko vegetacijo.
Pomemben rezultat aktivnosti je tudi priprava obsežnega pregleda zgodovinskih podatkov o trstičjih na Cerkniškem jezeru ter objava znanstvenega članka o dejavnikih, ki vplivajo na rast navadnega trsta. Skupaj z vmesnim poročilom o stanju močvirskih habitatov te podlage predstavljajo ključno izhodišče za spremljanje dolgoročnih učinkov projekta LIFE TRŠCA.
Rezultati:
Namen: NRP bo v petih letih projekta spremljal vpliv projektnih aktivnosti na spremembe v rabi in upravljanju zemljišč ter na stanje habitatov na območju Cerkniškega jezera. NRP bo vsako leto kupil štiri satelitske posnetke visoke ločljivosti za celotno območje jezera in posnetke z dronom za ključna območja vitalnega trstičja. Vsako leto bo pripravljeno poročilo o rabi zemljišč in stanju habitatov. V zadnjem letu bo pripravljena tudi analiza sprememb in ocena vpliva projekta.
Status: Naloga se izvaja
V okviru projekta LIFE TRŠCA spremljamo spremembe v rabi zemljišč na območju presihajočega Cerkniškega jezera. Za ta namen uporabljamo satelitske posnetke, prostorske analize in terenske preglede, s katerimi vsako leto kartiramo košene in nekošene površine.
V sodelovanju s Fakulteto za gradbeništvo in geodezijo smo razvili tudi napredno metodo samodejnega prepoznavanja košnje na podlagi satelitskih posnetkov, ki omogoča natančno spremljanje sprememb upravljanja habitatov in primerjavo podatkov skozi daljše časovno obdobje.
Analize so pokazale, da se intenzivnost košnje na območju jezera dolgoročno povečuje. Povprečno je vsako leto pokošene skoraj polovica površin na projektnem območju. Rezultati spremljanja so pomembna podlaga za pripravo novih in izboljšanih kmetijsko-okoljskih ukrepov, namenjenih boljšemu varstvu močvirskih habitatov in vrst, ki so od njih odvisne.
Pripravljeno je bilo tudi vmesno poročilo o spremembah rabe zemljišč, ki predstavlja pomembno izhodišče za spremljanje učinkov projektnih aktivnosti v prihodnjih letih. Skupaj z monitoringom vegetacije ti podatki omogočajo celovit vpogled v spremembe upravljanja krajine ter njihovo povezanost s stanjem habitatov na Cerkniškem jezeru.
Rezultati:
Namen: V okviru projekta bomo izvajali številne aktivnosti, ki bodo postopoma izboljšale življenjski prostor vodnih ptic in omilile škodljive vplive različnih vrst motenj v času gnezdenja in prezimovanja. Populacija vodnih ptic se bo tako sčasoma povečala. Izvajali bomo monitoring vodnih ptic in spremljali obseg motenj s pomočjo spletne baze podatkov.
Namen: V petletnem obdobju bomo na območju presihajočega Cerkniškega jezera redno spremljali populacije vodnih ptic z opazovanji z vnaprej določenih opazovalnic. Popisi bodo potekali vsakih 10 dni, skupaj 36-krat letno. Dopolnilno bomo popisovali tudi plavajoča gnezda vodnih ptic s pomočjo drona. Vsako leto bo pripravljeno poročilo o rezultatih, v zadnjem letu pa še analiza sprememb in ocena vpliva projekta na populacije vodnih ptic, vključujoč podatke o motnjah s strani obiskovalcev.
Status: Naloga se izvaja
V okviru projekta LIFE TRŠCA izvajamo obsežen monitoring vodnih ptic na Cerkniškem jezeru. Za spremljanje stanja smo vzpostavili enotno metodologijo in sistem za shranjevanje podatkov, ki omogočata dolgoročno spremljanje populacij ter primerjavo rezultatov med leti.
Od začetka projekta smo izvedli 95 popisov vodnih ptic na 25 stalnih opazovalnih točkah. Zbrani podatki so omogočili prepoznavanje najpomembnejših območij zadrževanja vodnih ptic ter potrdili ključno vlogo trstišč in vodnega režima pri njihovi razširjenosti. Primerjava z raziskavami iz preteklih desetletij kaže na povečanje števila opaženih osebkov nekaterih vrst.
Posebno pozornost smo namenili tudi spremljanju plavajočih gnezd. V gnezditvenih sezonah 2025 in 2026 smo izvedli 54 popisov, s katerimi smo pridobili pomembne podatke o izbiri gnezditvenih habitatov in vplivu upravljanja območja na gnezdeče vrste.
Rezultati monitoringa potrjujejo velik naravovarstveni pomen Cerkniškega jezera za številne vrste vodnih ptic. Analize so pokazale, da so za gnezdenje posebej pomembna ohranjena trstišča v kombinaciji z odprtimi vodnimi površinami, medtem ko lahko intenzivna košnja pomembno vpliva na izbiro gnezditvenih mest.
Zbrani podatki predstavljajo pomembno podlago za prilagajanje upravljavskih ukrepov in ocenjevanje učinkov projekta LIFE TRŠCA na stanje populacij vodnih ptic v prihodnjih letih.
Rezultati:
Namen: V času trajanja projekta bomo spremljali nezaželene dejavnosti obiskovalcev, ki povzročajo motnje vodnim pticam. Vsi člani projektnih partnerjev bodo med terenskim delom vnašali podatke o motnjah – vključeni bodo nadzorniki parka, popisovalci ptic, vegetacije, rabe zemljišč in vodnega režima. Podatki bodo na terenu zbrani prek mobilne aplikacije in vneseni v GIS bazo za podporo upravljanju zemljišč. Letno bomo zbrali vsaj 200 zapisov.
Status: Naloga se izvaja
V okviru projekta LIFE TRŠCA projektni partnerji med terenskim delom sistematično spremljamo motnje v naravi in druge pomembne pojave na območju Cerkniškega jezera. Podatke beležimo v aplikacijo Terenska beležnica (Field Logbook), ki je bila razvita v okviru projekta in je postala pomembno orodje za spremljanje stanja na terenu.
Do sedaj je bilo v podatkovno bazo vnesenih približno 1.450 terenskih zapisov, od tega več kot 860 na območju presihajočega Cerkniškega jezera, ki predstavlja osrednje območje projektnih aktivnosti. Zabeleženih je bilo tudi več deset terenskih poti, kar omogoča natančnejši vpogled v dogajanje na območju.
Analize zbranih podatkov so pokazale, da med najpogostejše dejavnike motenj sodijo vožnja z vozili izven urejenih poti, spuščanje psov brez povodca, ribolov s čolnov ter druge aktivnosti obiskovalcev. Skupno smo na območju jezera evidentirali približno 300 primerov potencialnih motenj za vodne ptice.
Zbrani podatki so pomembna podlaga za načrtovanje ukrepov za usmerjanje obiskovalcev in zmanjševanje motenj na občutljivih habitatih. Hkrati Terenska beležnica dokazuje svojo uporabnost kot sodobno orodje za spremljanje stanja v naravi, ki ga lahko uporabljajo tudi druge naravovarstvene organizacije in upravljavci zavarovanih območij.
Rezultati:
Namen: Vodostaj presihajočega Cerkniškega jezera je izredno spremenljiv in nepredvidljiv. Obseg jezera ter koliko časa jezero vztraja pri določenem obsegu močno vpliva tako na vegetacijo kot na velikost populacije vodnih ptic in njihovo uspešnost pri gnezdenju. Nalogo bo v celoti usklajeval Inštitut za raziskovanje krasa.
Namen: Na podlagi podatkov o vodostajih in natančnega digitalnega modela reliefa bo IZRK ZRC SAZU izračunal površino in prostornino Cerkniškega jezera pri različnih vodostajih. Na podlagi celotnega sklopa hidroloških podatkov (1954–2022) in posebej za obdobje zadnjih 10 let (2012–2022) bo izračunana tudi povprečna dolžina trajanja jezerske faze za različne dele Cerkniškega polja, s čimer bomo zaznali trende v vodnem režimu. IZRK bo poleg tega izdelal izračune in digitalne karte za sušno fazo jezera, ko voda ostane le v strugah rek in v zadrževalniku Rešeto.
Status: Naloga se izvaja
V okviru projekta LIFE TRŠCA je Inštitut za raziskovanje krasa pripravil obsežne hidrološke in prostorske podlage za boljše razumevanje poplavne dinamike Cerkniškega polja. Na podlagi dolgoletnih hidroloških podatkov, satelitskih posnetkov in natančnega digitalnega modela reliefa so bile izdelane karte za 31 različnih vodostajnih scenarijev, ki prikazujejo obseg ojezeritve pri različnih višinah vode.
Pripravljene podlage omogočajo doslej najpodrobnejši vpogled v spreminjanje vodnih površin na Cerkniškem jezeru ter predstavljajo pomembno orodje za načrtovanje upravljanja habitatov, interpretacijo rezultatov monitoringov in pripravo naravovarstvenih ukrepov.
Izdelani prostorski podatki se že aktivno uporabljajo pri različnih aktivnostih projekta, saj omogočajo boljše razumevanje povezave med vodnim režimom, stanjem habitatov in pojavljanjem rastlinskih ter živalskih vrst na območju presihajočega jezera.
Rezultati:
Namen: Zaradi razsežnosti in kompleksnega vodnega režima bo IZRK ZRC SAZU v sodelovanju z NRP spremljal dinamiko poplavljanja in osuševanja na Cerkniškem polju. Analizirali bomo podatke obstoječih hidroloških postaj, ki jih upravlja ARSO, ter podatke novih opazovalnih točk, ki jih bomo vzpostavili na lokacijah Zadnji kraj, Levišča in v trstičju pri sotočju Lipsenjščice in Stržena. Oceno dejanskega stanja bosta IZRK in NRP izvedla s terenskimi meritvami z RTK GNSS in analizo satelitskih posnetkov ter digitalnega modela reliefa. Pet let bomo spremljali tudi osuševanje manjših vodnih površin – ključnih habitatov za kostanjevko in rjavovratega ponirka.
Status: Naloga se izvaja
V okviru projekta LIFE TRŠCA smo dodatno okrepili spremljanje vodnega režima na Cerkniškem polju, saj je vodostaj eden ključnih dejavnikov, ki vplivajo na stanje močvirskih habitatov in populacije vodnih ptic. V letu 2024 smo na osmih novih lokacijah vzpostavili sistem neprekinjenega merjenja vodostaja, s katerim pridobivamo podrobnejše podatke o poplavljanju in presihanju jezera.
Rezultati meritev so potrdili, da se vodostaj na različnih delih Cerkniškega polja spreminja različno, kar pomembno vpliva na razpoložljivost habitatov za rastlinske in živalske vrste. Pridobljeni podatki izboljšujejo razumevanje hidroloških procesov ter omogočajo natančnejše načrtovanje naravovarstvenih ukrepov.
Poleg terenskih meritev so bile pripravljene tudi strokovne in znanstvene objave o hidroloških ter podnebnih značilnostih Cerkniškega polja. Te predstavljajo pomembno strokovno podlago za dolgoročno upravljanje in ohranjanje tega edinstvenega presihajočega jezera.
Podatki o vodostaju se skupaj z monitoringom habitatov in ptic uporabljajo za celovito vrednotenje vpliva vodnega režima na stanje narave ter za spremljanje učinkov ukrepov, ki jih izvajamo v okviru projekta LIFE TRŠCA.
Rezultati:
Izvedba obsežnih naravovarstvenih projektov presega finančne zmožnosti lokalnega okolja, zato Notranjski park redno prijavlja projekte z možnostjo sofinanciranja s strani Evropske Unije.
Izvedba obsežnih naravovarstvenih projektov presega finančne zmožnosti lokalnega okolja, zato Notranjski park redno prijavlja projekte z možnostjo sofinanciranja s strani Evropske Unije.
