Cerkve so v preteklosti igrale veliko vlog. Poleg tiste osnovne, duhovne, so bile tudi center vaškega življenja, velikokrat pa so igrale celo vlogo vaških bank. Nekatere so bile nadgrajene v protiturške utrdbe.
Ko je govora o cerkvah, ne moremo mimo številnih arhitekturnih posebnosti – cerkev Sv. Volbenka je znana po svojem tlorisu, cerkvi Sv. Petra v Dolenjem Jezeru in Sv. Vida v Martinjaku pa po svojih kasetiranih stropih.
V cerkvah lahko velikokrat zaznamo ostanke preteklosti. V cerkvi Sv. Petra na Dolenjem Jezeru visi lestenec, ki je bil narejen v nekdanji glažuti na Javornikih, cerkev Sv. Štefana v Lipsenju pa je zaradi nizko postavljenega zvonika posebnost med cerkvami. Zanimive so tudi ruševine cerkvice Sv. Kancijana v Rakovem Škocjanu in cerkve Sv. Miklavža na Slivnici.
Tudi kapelice so nekdaj igrale pomembno vlogo. Kapelica na stari poti med Rakekom in Cerknico je bila postavljena v spomin na bitko med avstro-ogrsko in francosko vojsko, kapelica nad Grahovim, ki je posvečena Sv. Florijanu in Sv. Miklavžu, pa naj bi nakazovala lokacijo, kjer je nekdaj stala cerkev.
| Število obstoječih cerkva: | 38 |
| Najstarejša omemba cerkve: | 1040 |
| Čas jožefinskih reform - razpustitev cerkva: | konec 18. stoletja |
| Leto požiga cerkve v Cerknici: | 1472 |
Na območju Notranjskega regijskega parka je delovalo veliko znanih osebnosti.
Na območju Notranjskega regijskega parka je delovalo veliko znanih osebnosti. Janez Vajkard Valvasor (Slava vojvodine Kranjske) in Franc Anton Steinberg (Temeljito poročilo o Cerkniškem jezeru) sta s svojimi opisi Cerkniškemu jezeru priskrbela svetovno slavo, njuna dela pa predstavljajo tudi vir informacij o življenju ljudi v preteklosti.
Ob potokih, ki se zlivajo v Cerkniško jezero, so nastali številni mlini in žage, s katerimi so prebivalci mleli moko in žagali les.
Ob potokih, ki se zlivajo v Cerkniško jezero, so nastali številni mlini in žage, s katerimi so prebivalci mleli moko in žagali les.
Območje Notranjskega parka je zaradi terenskih značilnosti že od nekdaj predstavljalo strateško lokacijo, saj so tu potekale številne pomembne trgovske poti.
Območje Notranjskega parka je zaradi terenskih značilnosti že od nekdaj predstavljalo strateško lokacijo, saj so tu potekale številne pomembne trgovske poti.
Kmetijska arhitektura je pustila močen pečat tudi na Notranjskem.
Iz preteklosti nam je ostalo še nekaj pričevanj o življenju prejšnjih generacij, poleg mlinov in žag lahko najdemo tudi kozolce, sušilnice sadja, vodnjake in še kaj. Tudi nekatere hiše in domačije so se ohranile praktično nespremenjene – nekatere so celo še vedno krite s slamo.
Tukajšnja pestrost življenja je izjemna, zato je Notranjski park ena od vročih točk biodiverzitete v Sloveniji.
Obstajajo rastline, ki 'jedo' živali? Ja. Presihajoče Cerkniško jezero je dom trem vrstam 'mesojedih' rastlin – srednji in južni mešinki ter srednji rosiki!
Pobočja, ravnice, gozdovi in grape Notranjskega regijskega parka nudijo dom marsikateri vrsti. Tu med množico splošno razširjenih, a nič manj lepih cvetic, uspevajo 'mesojede', redke, ogrožene, zavarovane in endemne vrste.
Prisluhnite zgodbi o prav posebnem jezeru in odkrijte skrivnostni svet mističnega Cerkniškega jezera.
Prisluhnite zgodbi o prav posebnem jezeru in odkrijte skrivnostni svet mističnega Cerkniškega jezera.
