V času rimskih cesarjev sta bili mimo Cerknice speljani dve pogosto uporabljeni cesti, ob katerih je zraslo kar nekaj gradov in utrdb. Še vedno lahko najdemo ruševine gradov Šteberk, Loško in Karlovec, ki stojijo ob nekdaj pomembnih cestah in so sami predstavljali strateške točke za obrambo. Gradovi sami pa pogosto niso bili dovolj za branjenje lokalnega prebivalstva. Turki so domačinom namreč predstavljali takšno grožnjo, da so bili ti prisiljeni graditi protiturške tabore. Eden izmed njih se je ohranil še danes in stoji na starem trškem jedru Cerknice, okrog cerkve Marijinega rojstva.
V novejši zgodovini, v času rapalske meje, sta na območju parka zrasla dva velika sistema utrdb, in sicer italijanski Valle Alpino (alpski zid) in jugoslovanska Rupnikova linija. Nekoč sta predstavljala obrambo dveh velikih držav, danes pa počasi razpadata sredi gozdov. Ostanke alpskega zidu lahko najdemo v Rakovem Škocjanu, ostanke Rupnikove linije pa na pobočjih Slivnice in bližini Rakeka, Brezij in Grahovega.
| Število obrambnih linij: | 2 - Rupnikova linija, alpski zid |
| Število protiturških taborov: | 2 - Cerknica, Begunje |
| Število gradov: | 3 - Šteberk, Loško, Karlovec |
| Zabeleženo število vpadov turkov: | 10 |
Krščanstvo je kot prevladujoča religija pustilo svoj pečat v obliki številnih cerkva in kapelic. Na območju Notranjskega parka tako stoji več kot 30 različnih cerkva.
Krščanstvo je kot prevladujoča religija pustilo svoj pečat v obliki številnih cerkva in kapelic. Na območju Notranjskega parka tako stoji več kot 30 različnih cerkva.
Na območju Notranjskega regijskega parka je delovalo veliko znanih osebnosti.
Na območju Notranjskega regijskega parka je delovalo veliko znanih osebnosti. Janez Vajkard Valvasor (Slava vojvodine Kranjske) in Franc Anton Steinberg (Temeljito poročilo o Cerkniškem jezeru) sta s svojimi opisi Cerkniškemu jezeru priskrbela svetovno slavo, njuna dela pa predstavljajo tudi vir informacij o življenju ljudi v preteklosti.
Ob potokih, ki se zlivajo v Cerkniško jezero, so nastali številni mlini in žage, s katerimi so prebivalci mleli moko in žagali les.
Ob potokih, ki se zlivajo v Cerkniško jezero, so nastali številni mlini in žage, s katerimi so prebivalci mleli moko in žagali les.
Kmetijska arhitektura je pustila močen pečat tudi na Notranjskem.
Iz preteklosti nam je ostalo še nekaj pričevanj o življenju prejšnjih generacij, poleg mlinov in žag lahko najdemo tudi kozolce, sušilnice sadja, vodnjake in še kaj. Tudi nekatere hiše in domačije so se ohranile praktično nespremenjene – nekatere so celo še vedno krite s slamo.
Tukajšnja pestrost življenja je izjemna, zato je Notranjski park ena od vročih točk biodiverzitete v Sloveniji.
Obstajajo rastline, ki 'jedo' živali? Ja. Presihajoče Cerkniško jezero je dom trem vrstam 'mesojedih' rastlin – srednji in južni mešinki ter srednji rosiki!
Pobočja, ravnice, gozdovi in grape Notranjskega regijskega parka nudijo dom marsikateri vrsti. Tu med množico splošno razširjenih, a nič manj lepih cvetic, uspevajo 'mesojede', redke, ogrožene, zavarovane in endemne vrste.
Prisluhnite zgodbi o prav posebnem jezeru in odkrijte skrivnostni svet mističnega Cerkniškega jezera.
Prisluhnite zgodbi o prav posebnem jezeru in odkrijte skrivnostni svet mističnega Cerkniškega jezera.
