Prve hiše na Notranjskem so imele običajno tri prostore: kuhinjo, hiško in kamro. Ti prostori so se skozi leta spreminjali, črne kuhinje so opustili, krušne peči so nadomestili štedilniki, osrednji in glavni bivalni prostor v hiši pa je sčasoma postajala kuhinja. Po letu 1960 so pričeli vzidavati tridelna okna, opečna kritina pa je zamenjala slamnate strehe že kmalu po letu 1900.
Ostalo je tudi nekaj kašč, ki so imele funkcijo shramb v kmečkem gospodarstvu. V kaščah so običajno v spodnjem delu hranili moko in žita, v zgornjem delu pa meso in mast. Kletni prostori so bili namenjeni hrambi krompirja in podobnih pridelkov.
Na Notranjskem se je ohranilo tudi veliko število kozolcev različnih oblik. Včasih so imeli kozolci funkcijo sušilne naprave pridelkov, danes pa je njihova raba različna, od skladiščenja pa do funkcije navadne garaže.
| Število kozolcev na cerkniškem polju: | 24 |
| Čas izgradnje herblanove kašče: | sredina 19. stoletja |
| Čas izgradnje fužin v grahovem: | začetek 19. stoletja |
| Rok trajanja slamnate strehe: | do 60 let |
Krščanstvo je kot prevladujoča religija pustilo svoj pečat v obliki številnih cerkva in kapelic. Na območju Notranjskega parka tako stoji več kot 30 različnih cerkva.
Krščanstvo je kot prevladujoča religija pustilo svoj pečat v obliki številnih cerkva in kapelic. Na območju Notranjskega parka tako stoji več kot 30 različnih cerkva.
Na območju Notranjskega regijskega parka je delovalo veliko znanih osebnosti.
Na območju Notranjskega regijskega parka je delovalo veliko znanih osebnosti. Janez Vajkard Valvasor (Slava vojvodine Kranjske) in Franc Anton Steinberg (Temeljito poročilo o Cerkniškem jezeru) sta s svojimi opisi Cerkniškemu jezeru priskrbela svetovno slavo, njuna dela pa predstavljajo tudi vir informacij o življenju ljudi v preteklosti.
Ob potokih, ki se zlivajo v Cerkniško jezero, so nastali številni mlini in žage, s katerimi so prebivalci mleli moko in žagali les.
Ob potokih, ki se zlivajo v Cerkniško jezero, so nastali številni mlini in žage, s katerimi so prebivalci mleli moko in žagali les.
Območje Notranjskega parka je zaradi terenskih značilnosti že od nekdaj predstavljalo strateško lokacijo, saj so tu potekale številne pomembne trgovske poti.
Območje Notranjskega parka je zaradi terenskih značilnosti že od nekdaj predstavljalo strateško lokacijo, saj so tu potekale številne pomembne trgovske poti.
Tukajšnja pestrost življenja je izjemna, zato je Notranjski park ena od vročih točk biodiverzitete v Sloveniji.
Obstajajo rastline, ki 'jedo' živali? Ja. Presihajoče Cerkniško jezero je dom trem vrstam 'mesojedih' rastlin – srednji in južni mešinki ter srednji rosiki!
Pobočja, ravnice, gozdovi in grape Notranjskega regijskega parka nudijo dom marsikateri vrsti. Tu med množico splošno razširjenih, a nič manj lepih cvetic, uspevajo 'mesojede', redke, ogrožene, zavarovane in endemne vrste.
Prisluhnite zgodbi o prav posebnem jezeru in odkrijte skrivnostni svet mističnega Cerkniškega jezera.
Prisluhnite zgodbi o prav posebnem jezeru in odkrijte skrivnostni svet mističnega Cerkniškega jezera.
