Še največ jih je bilo ob Cerkniščici, 22 km dolgem potoku, ki izvira na Vidovski planoti in napaja Cerkniško jezero, gradili pa so jih tudi na drugih pritokih jezera, npr. Žerovniščici in Lipsenjščici, pa tudi ob Martinjščici. Na Vidovski planoti so postavljali mline in žage tudi ob rekah Zali in Iški. V Begunjah so v t. i. Kurji dolini za večje izkoriščanje Cerkniščice izkopali 125 metrov dolgo samostojno strugo Mlinščice, ki je napajala 3 mline: spodnji, zgornji in Čopčev »maln«.
Sama delovna konstrukcija mlinov je bila običajno iz lesa, ki je bil skrbno izbran glede na vrsto in starost drevja. Mlinskih kamnov je bilo več vrst, »ta beli kamen« se je uporabljal za mletje pšenice, »ta črni kamen« za mletje ovsa, ječmena in koruze, »soržni kamen« pa se je uporabljal za mletje ajde, soržne moke in koruznega zdroba. Ponekod so stiskali tudi žirovo olje, mleli mokovec in suhe hruške. Z industrializacijo se je začelo množično opuščanje mlinov in žag, nekatere so preuredili v stanovanjska ali gospodarska poslopja, nekatere pa so opustili. Pogosto najdemo na nekdanjih mestih, kjer so stali mlini, le še razvaline in ostanke jezov.
| Število mlinov in žag na Cerkniščici: | 31 |
| Število mlinov in žag na lipsenjščici: | 2 |
| Število mlinov in žag ob žerovniščici: | 5 |
| Število mlinov in žag ob martinjščici: | 2 |
| Tipi mlinskih kamnov: | beli, črni, soržni |
Krščanstvo je kot prevladujoča religija pustilo svoj pečat v obliki številnih cerkva in kapelic. Na območju Notranjskega parka tako stoji več kot 30 različnih cerkva.
Krščanstvo je kot prevladujoča religija pustilo svoj pečat v obliki številnih cerkva in kapelic. Na območju Notranjskega parka tako stoji več kot 30 različnih cerkva.
Na območju Notranjskega regijskega parka je delovalo veliko znanih osebnosti.
Na območju Notranjskega regijskega parka je delovalo veliko znanih osebnosti. Janez Vajkard Valvasor (Slava vojvodine Kranjske) in Franc Anton Steinberg (Temeljito poročilo o Cerkniškem jezeru) sta s svojimi opisi Cerkniškemu jezeru priskrbela svetovno slavo, njuna dela pa predstavljajo tudi vir informacij o življenju ljudi v preteklosti.
Območje Notranjskega parka je zaradi terenskih značilnosti že od nekdaj predstavljalo strateško lokacijo, saj so tu potekale številne pomembne trgovske poti.
Območje Notranjskega parka je zaradi terenskih značilnosti že od nekdaj predstavljalo strateško lokacijo, saj so tu potekale številne pomembne trgovske poti.
Kmetijska arhitektura je pustila močen pečat tudi na Notranjskem.
Iz preteklosti nam je ostalo še nekaj pričevanj o življenju prejšnjih generacij, poleg mlinov in žag lahko najdemo tudi kozolce, sušilnice sadja, vodnjake in še kaj. Tudi nekatere hiše in domačije so se ohranile praktično nespremenjene – nekatere so celo še vedno krite s slamo.
Tukajšnja pestrost življenja je izjemna, zato je Notranjski park ena od vročih točk biodiverzitete v Sloveniji.
Obstajajo rastline, ki 'jedo' živali? Ja. Presihajoče Cerkniško jezero je dom trem vrstam 'mesojedih' rastlin – srednji in južni mešinki ter srednji rosiki!
Pobočja, ravnice, gozdovi in grape Notranjskega regijskega parka nudijo dom marsikateri vrsti. Tu med množico splošno razširjenih, a nič manj lepih cvetic, uspevajo 'mesojede', redke, ogrožene, zavarovane in endemne vrste.
Prisluhnite zgodbi o prav posebnem jezeru in odkrijte skrivnostni svet mističnega Cerkniškega jezera.
Prisluhnite zgodbi o prav posebnem jezeru in odkrijte skrivnostni svet mističnega Cerkniškega jezera.
