Fran Gerbič je pustil močen pečat na področju profesionalnega poučevanja, operne ustvarjalnosti in pedagoškega dela, Jože Udovič pa je s svojo prozo in prevodi dobil številne nagrade in priznanja.
Kar je Fran Gerbič naredil na področju glasbe, to je Maksim Gaspari naredil na področju slikarstva. Njegova dela so v sferi likovne umetnosti pustila močen vtis, zapustil nam je številne motive kmečkega življenja ter opravljanja raznih obredov in običajev. Jože Debevec je najbolj znan po prevodu Dantejeve Božanske komedije, Rudolf Maister pa kot velik borec za severno mejo. Martin Krpan je literarni lik, ki ga je cerkniška kiparka Milena Braniselj ovekovečila v kipu, postavljenim pred Kulturnim domom Cerknica.
Na območju Notranjskega parka najdemo vrsto obeležij, ki nas spominjajo na te znane osebnosti in njihove zgodovinske prispevke.
Prva izdaja Slave vojvodine Kranjske:
1689
Obseg Slave vojvodine Kranjske:
3532 strani
Leto izdaje Temeljitega poročila o Cerkniškem jezeru:
Krščanstvo je kot prevladujoča religija pustilo svoj pečat v obliki številnih cerkva in kapelic. Na območju Notranjskega parka tako stoji več kot 30 različnih cerkva.
Krščanstvo je kot prevladujoča religija pustilo svoj pečat v obliki številnih cerkva in kapelic. Na območju Notranjskega parka tako stoji več kot 30 različnih cerkva.
Območje Notranjskega parka je zaradi terenskih značilnosti že od nekdaj predstavljalo strateško lokacijo, saj so tu potekale številne pomembne trgovske poti.
Območje Notranjskega parka je zaradi terenskih značilnosti že od nekdaj predstavljalo strateško lokacijo, saj so tu potekale številne pomembne trgovske poti.
Kmetijska arhitektura je pustila močen pečat tudi na Notranjskem.
Iz preteklosti nam je ostalo še nekaj pričevanj o življenju prejšnjih generacij, poleg mlinov in žag lahko najdemo tudi kozolce, sušilnice sadja, vodnjake in še kaj. Tudi nekatere hiše in domačije so se ohranile praktično nespremenjene – nekatere so celo še vedno krite s slamo.
Obstajajo rastline, ki 'jedo' živali? Ja. Presihajoče Cerkniško jezero je dom trem vrstam 'mesojedih' rastlin – srednji in južni mešinki ter srednji rosiki!
Pobočja, ravnice, gozdovi in grape Notranjskega regijskega parka nudijo dom marsikateri vrsti. Tu med množico splošno razširjenih, a nič manj lepih cvetic, uspevajo 'mesojede', redke, ogrožene, zavarovane in endemne vrste.